LITS-SA
Ke Balemi. Ka Balemi. Ka Aforika Borwa.
Re a go amogela mo Livestock Identification & Traceability System ya Aforika Borwa. Lenaneo la sejo sennye la dijitale le le kgontshang go kgomarela diphoofolo ka tshireletso, ditumelano tsa motsamao, tlalelelo go tloga mo polasing go fitlha mo tafoleng le go dira gore melao ya kalafi ya diphoofolo e latelelwe.
Mo lefatsheng lotlhe, balemi ba bontsha kgatlhano e kgolo ka mekgatlho ya kgale ya kgwebo e e ntshang dimilione tsa diranta mo bakhueletsi ngwaga le ngwaga — gantsi ntle ga tumelano e e pepeneneng, go se na go voutelwa sentle kgotsa baemedi ba nnete ba balemi.
Bakhueletsi ba le bantsi ba dumela gore ba tsentswe mo ditirisanong tse di sa tlhalosiwang sentle mo go bone, mme ba ise ba newe sebaka sa go di amogela kgotsa go di gana. Balemi ba botsa gore ke ka ntlha yang go ntse go ntshiwa madi fa bone ba sa bone molemo, le gore ke mang yo o dirileng malebela a pele.
Mekgatlho e e jaaka RPO — e e kileng ya tsejwa e le lentswe le legolo la lefapha la nama e khibidu — jaanong e bonwa ke bakhueletsi ba le bantsi e le e e se nang maatla kgotsa e le kgakala thata go emela ditlhokego tsa balemi mo dingangisong tsa bosetšhaba. Balemi ba le bantsi ba ikutlwa gore RPO ga e sa tlhola e neelana ka botsamaisi jo bo tiileng jo lefapha le le le tlhokang.
LITS-SA e tlhaga e le karabo ya dikgwetlho tseno: lenaneo le le pepeneneng, le le etelelwang pele ke balemi le agilweng go busetsa maatla, go tlhokomela le boikarabelo mo bathong ba ba fepang Aforika Borwa.
Sekaseka
Dikaelo tse di tlhalositsweng bonolo le ditshedimosetso tsa porojeke.
Bokamoso jo bo Pepeneneng jo bo Etelelwang Pele ke Balemi
Nako e telele bakhueletsi ba diphoofolo ba Aforika Borwa ba ntse ba tshela mo sebopegong se ba sa se agileng, ba sa se tlhopha, ebile ba ise ba newe tetla ya semolao ya go se amogela.
LITS-SA e agilwe e le lenaneo le le sa ikamogeleng letseno, le le laolwa ke setšhaba mo go lone balemi ba tshwarang taolo — e seng diboto tse di kgakala, e seng batho ba e seng tsebonyana, kgotsa thulaganyo e e tsamaisiwang fela ke madi a dithotelo.
Dipotso Tse di Maleba Balemi ba Aforika Borwa ba di Bontshang
Mo lefatsheng lotlhe, bakhueletsi ba tsosa dipotso tse di botlhokwa ka ga tsamaiso ya tlalelelo ya diphoofolo le ditsenyegelo tsa motšhelo tse di leng teng jaanong:
- Ke mang yo o neileng mekgatlho mengwe ya boraro tetla ya go ntsha madi mo baleming?
- Tseno di agilwe mo molaong ofe, taelong efe kgotsa tshegetso efe ya temokrasi?
- Ke ka ntlha yang dithotelo tse di pateleditsweng di dirwa ntle le go voutelwa ka tlhamalalo ga balemi kgotsa baemedi ba bona?
- Ke baleme ba bakae ba itseng gore ke mang yo o leng mo dibotong tseno — mme ba tlhomiwa jang?
- Ke bokae mo diranteng tsotlhe tse di bokelwang jo bo boelang ka tlhamalalo mo botsogong jwa diphoofolo, kgatelopele ya magaeng kgotsa taolo ya malwetse?
Tseno ga se ditatofatšo. Ke dipotso — dipotso tse molemi mongwe le mongwe wa Aforika Borwa a nang le tshwanelo ya go di botsa mo temokrasing ya motheo.
Fa go tsamaya madi, go bewa ga taolo le ditiragalo tsa ditshwetso di direga ntle le pepenenego le boikarabelo jwa setšhaba, dilo di simolola go tshwana le se batho ba Aforika Borwa ba se boneng ka nako ya state capture:
- setlhopha se sennye se se dirang ntle le tetla e e pharaletseng
- dikago tsa madi tse di sa tlhaloganyesegang
- ditlhopho tse di amang dimilione ntle le seabe sa setšhaba
- maatla a nyelela mo bathong ba ba utlwang ditlamorago
LITS-SA e ganetsana ka tlhoafalo le mokgwa o. Lefapha la diphoofolo la Aforika Borwa le tlhoka pepenenego — e seng lefifi. Go tsenwa mo tirisong — e seng go tlogelwa kwa thoko. Boemedi jwa setšhaba — e seng tsamaiso e laolang e tswang kwa godimo.
Balemi ba Tshwanelwa ke se Botoka
Ga go na molemi yo o tshwanetseng go patelediwa go duelela ditsamaiso tse a sa di tlhophang. Ga go motho yo o tshwanetseng go bolelelwa gore ditshwetso di dirilwe ka leina la gagwe ntle le puisano. Mme ga go na lenaneo la tlalelelo ya diphoofolo le le tshwanetseng go dira ntle le boikarabelo jo bo pepeneneng.
Dikgwetlho tsa FMD, dikotsi tsa thekiso kantle ga naga le kgatelelo ya polokego ya dijo di dira selo se le sengwe se se totobalang: Aforika Borwa e tlhoka LITS e e agiwang ka tlotlo mmogo le balemi ba nnete — e seng e e neelwang kwa godimo mo go bona.
LITS-SA E tla Nna Lenaneo Leo
E agilwe ka kopanelo le bakhueletsi ba maemo a a kwa tlase, ditlhopha tsa diphoofolo tsa bosetšhaba le diforamo tsa balemi tse di bulegileng jaaka , LITS-SA e tla nna:
- e sa ikamogeleng letseno mme e laolwa ka pepenenego
- e etelelwa pele ke balemi go tloga mo go rulaganyeng go fitlha mo go tsenyeng tirisong
- e na le boikarabelo mo bathong ba ba tlhagisang nama e khibidu ya Aforika Borwa
- e ikaegile ka taolo ya FMD le maikaelelo a botsogo jwa diphoofolo tsa naga
- e bulegile go sekasekelwa ke setšhaba — ga go ditshwetso tsa kwa morago ga mamati.
Fa Lefapha le Setse le Tsametse
Balemi ba lemoga gore kgwebo ya nama e khibidu ga e a nna dijalo. Mekgatlho e e tshegetsweng ka dithotelo le dipolatifomo tse di setseng di le teng di setse di dirile dilo tse di latelang:
- Go iponatsa e le batsamaisi ba leano la nama e khibidu la bosetšhaba le moralgolaganyo wa tlalelelo.
- Go rulaganya dikgopotso tse di akaretsang balaodi, mekgatlho ya temo le dikgwebo tse dikgolo tsa dijo.
- Go tsenya tirisong dipolatifomo tsa tlalelelo tse di theilweng mo GLN tse di golaganyang dipolasi, melafo ya ditlhomiso, difeedlot le matlo a go tlhokofatsa.
- Go kopanya ditsamaiso di le dintsi tsa botsamaisi jwa diphoofolo tsa batharodi ba boraro mo netewekeng ya bosetšhaba.
- Go kopanya tlalelelo ka tlhamalalo le thekiso kantle, monyetla wa mmaraka le tshepo ya bareki.
- Go iponatsa e le mo gare ga “kgwebo ya nama e khibidu e e golang sentle, e kgonang go gaisana le e e tswelelang go tshela”.
LITS-SA ga e ganetse kgatelopele eno. Lefapha le setse le simolotse go tsamaya, mme tlalelelo e setse e le karolo ya puisano ya bosetšhaba. Potso ga e a tlhola e le gore a go setse go na le lenaneo — ke gore le direla bomang tota, le pepenenegile go le kana kang mo bathong ba ba le duelelwang.
Mekgelo e Balemi ba e Bonang mo Dikagong Tsa Gompieno
Ka nako e e tshwanang, bakhueletsi mo Aforika Borwa ba tswelela go supa matshwenyego a magolo ka tsela e ditsamaiso tse di tshegetsweng ka dithotelo di dirang ka yone:
- Balemi ba botsa gore ke mang tota yo o neileng taolo ya dithotelo tse di pateleditsweng le gore ke ka fa tlase ga eng.
- Bakhueletsi ba batla go itse gore ke ka ntlha yang dithotelo tse di tswang kwa matlong a tlhokofatso di laolwa ke mekgatlho e e kgakala go na le dikomiti tse di tlhophiwang ke balemi.
Balemi ba bantsi ba bannye le ba bagolo ba dirisitse makgotla le diforamo tsa setšhaba go lwantsha ditshenyegelo tse di bonalang di gola, dikgowafalo tsa FMD le kgatelelo ya dithotelo tse di utlwang di pateleditswe.
- Balemi ba bannye ba bantsi ba bolela gore ditshwetso di ikutlwisa “di dirwa ke ba kgwebo” go tswa kwa godimo, eseng go tloga mo tlase mo setšhabeng sa balemi.
- Bakhueletsi ba botsa gore di kae thulaganyo tsa one-farmer-one-vote le dikopano tsa diporofense tsa balemi mo tsamaisong eno.
Mo kgwebong yotlhe go tswelela go tlhaga potso e boima: ke mang yo o bonang molemo pele mo dipolatifomong tseno — difeedlot tse dikgolo le barekisi ba kwa ntle, kgotsa balemi ba bannye le ba magareng mo dikgaolong tse di amilweng ke FMD?
Tseno ke dipotso tse di siameng, e seng ditatofatso. Di bontsha botshelo jwa nnete jwa balemi ba ba bonegang ditshenyegelo di gola, mekgwa ya malwetse e fetoga le maatla a sutisiwa kgakala le bone.
Tsela e LITS-SA e tla Dirang Botoka ka Yone
LITS-SA ke lenaneo la semmuso la go itsese le go sala morago diphoofolo le le etelelwang pele ke balemi la bakhueletsi ba Aforika Borwa — le le agilweng ka taolo ya FMD, polokego ya dijo tsa selegae le pepenenego ya tlalelelo go tloga mo polasing go fitlha mo tafoleng, le go nna le puso e e bulegileng le boikarabelo jo bo tletseng mo diranteng tsotlhe le mo kitsong nngwe le nngwe.
- Sereto: “Tlalelelo ya semmuso ya nama e khibidu ya Aforika Borwa e e etelelwang pele ke balemi.”
- Mokgatlho o o sa ikamogeleng letseno, dibuka tse di bulegileng le puso e e eteletsweng pele ke bontsi jwa balemi.
- Lekgotla la balemi le le tlhophiwang, le go nna le baemedi ba diporofense le dikakantsho tse di phatlaladiwang.
- Le theilwe mo maitemogelong a nnete: balemi ba ba pheditseng mo diporofenseng tse di se nang FMD ka dingwaga di le dintsi ba sena dikgwetlho, jaanong ba lebane le dikotsi tse disha tse ba sa di bakang.
- Go phatlaladiwa ga Molaotheo / Governance Charter wa LITS-SA mo webosaeteng eno.
- Didiagram tse di bontshang kafa ditshwetso di tswang mo moleming a le mongwe di yang kwa komiting ya bosetšhaba ka teng.
- Dikopano tsa ngwaga le ngwaga tse di bulegileng, mefelo ya nako ya botsamaisi le ditsela tse di pepeneneng tsa go tlhoma baeteledipele.
- Mekwalo e e tlhalosang kafa FMD e tsamayang ka teng mo kgwebong yotlhe.
- Ditshedimosetso tse di bapileng: kafa go arabelwang kgogolamoko ya malwetse ka gone fa go na le LITS-SA le fa go se gona.
- Didiriswa tsa selegae tse di lebaganeng le balemi tsa go sala morago batho ba ba amegang, ditemoso le go boela mo tirong.
- Didiriswa le dikhakanyo tse di bontshang gore dithotelo tse di pateleditsweng di bitsa bokae mo moleming yo o nang le dikomo di le 50 — le se a se bonang ka tsone.
- Ditsamaiso tsa meneelo ya boithaopo tse di nang le melemo e e pepeneneng ka diranta tsotlhe.
- Go lebisa tlhokomelo mo go fokotseng ditshenyegelo, go kgutliseng nako ya go emisa ka ntlha ya malwetse le go bulela balemi ba selegae ditshono tsa mmaraka tse di siameng.
LITS-SA ga e rulaganyetswe go senya mekgatlho e e teng, mme e ikaelela go netefatsa gore di nna di na le boikarabelo fa pele ga batho ba ba di duelelang. Fa go le molemo mo baleming, LITS-SA e tla dirisana mmogo ka API le phetisetso ya tshedimosetso — ka nnete fela fa go na le tlotlo ya balemi le melao e e pepeneneng ya gore ke mang yo o bonang eng.
Se se Tlang mo Webosaeteng Eno
Fa LITS-SA e tswelela pele, webosaete eno ya semmuso e tla gola e nne lefelo la kitso le le dirang tiro la balemi ba diphoofolo ba Aforika Borwa, le le akaretsang:
- /fmd-in-south-africa/ – tshedimosetso e e pepeneneng e e lebileng balemi ka ga FMD, dikotsi tsa dithulaganyo tsa mafelo le maano a karabo.
- /livestock-traceability-south-africa/ – ditaelo ka go bea ditshupo mo diphoofolong, ditumelano tsa motsamao, GLN le bosiamisi jwa tshedimosetso.
- /red-meat-industry-farmers-perspective/ – tekanyetso, dithuto le didiriswa go tswa mo leineng la molemi mo kgwebong ya “farm-to-fork”.
Karolo nngwe le nngwe e tla golaganya le dipotso tse di botswang gantsi, disampole tsa dikonteraka, ditokomane tsa puso le dikai tsa nnete — go aga LITS-SA jaaka lentswe la semmuso le le etelelwang pele ke balemi mo tlaleleleng ya diphoofolo ya Aforika Borwa.